Dnevni osebnik, Downov sindrom, Iz prve roke

Ko ostanem dobesedno na cesti

Se še spomnite, ko sem pred meseci urejala podaljšanje porodniške in si s tem omogočila, da bom z Davidom in Milo še nekaj časa doma? No jutri nastopi ta veseli dan, ko ostanem dobesedno na cesti. Porodniška dokončno poteče.

Zakaj dokončno? Ker ko podaljšanje (teh 90 dni) enkrat poteče, nadaljne podaljšanje kljub temu, da tvoj otrok potrebuje dodatno nego, v naši državi ni možno!? Sprašujem se… Je potem edina pot, ki jo ima mama v takšni situaciji, da mu najde Zavod, sebi pa službo?

Druge možnosti res ni?

Ravno sem se vrnila iz Centra za socialno delo, kjer sva s soc. delavko ugotovili, da bom od jutri dalje brez mesečnega 252e starševskega nadomestila, pa tudi brez osnovnega zavarovanja. Zato mi ne preostane drugega, kot da si:

– takoj za tem, ko me na CSD odjavijo oz. z datumom, ko poteče porodniška, na Zavodu za zavarovanje uredim osnovno zdr. zavarovanje po Marku, ki je zaposlen
– na Zavodu za zaposlovanje uredim prejemanje Nadomestila za brezposelnost (to možnost imam, ker sem imela pred nastopom porodniške zaposlitev za določen čas)
– na CSD vložim vlogo za delno plačilo za izgubljeni dohodek (z vsemi Davidovimi zdr. izvidi, poročilom spec. pedagoginje, pa soc. delavke) in upam na posluh, predvsem pa razumevanje komisije,

da uvidi mojo potrebo po tem, da z Davidom ostanem doma…

Vsaj dokler Zavod za šolstvo Davidu ne dodeli dodatno strokovno pomoč, s katero bo sposoben dopoldneve (s svojo sestrico in sovrstniki) v sosednjem vrtcu preživljati kvalitetno. David namreč zaradi D sindroma zaostaja v razvoju in zato tudi za vrstniki. Ovira ga še hipotonija (nižji mišični tonus – zato ga kdaj vidite, kako drži glavo navzgor z jezičkom zunaj), ki za seboj potegne celo paleto težav. Zadnje časa se najbolj pozna pri hranjenju, ker slabše požira in se mu lahko hrana večkrat zaleti). Vsaj z zdravili smo opravili vsaj še do naslednje kontrole čez eno leto, zato trikrat hura! Pri vseh aktivnostih potrebuje še veliko vzpodbujanja, ponavljanja in naše pomoči. Odkar kobaca, leti kot raketa povsod. Najraje zunaj na travi. Krasen je. Tak pozitivček zagnan. Res ga moram pohvalit, kako je vztrajen. In radoveden. Ta moj mali fant.

Ne glede na vse… bom vedno tu, s tabo

 

klik na Facebook in Instagram

Tagged , , , , ,

2 thoughts on “Ko ostanem dobesedno na cesti

  1. Jaz pa v tem vidim tudi nekaj pozitivnega. V večini držav po svetu niti redne porodniške ne poznajo tako dolge, po par tednov, največ 5 mesecev. Tako, da je pravi pravcati luksuz, da se v Sloveniji zaenkrat še omogoča, tudi podaljšanje. Za naprej pa-posebno varstvo, služba, ali pa da te soprog zaposli kot hišno pomočnico in ti plača prispevke, teče ti delovna doba. Nikakor ni enostavno. To pa res. Bohnedaj pa sama plačevati pokojninske prispevke, ker je metanje denarja stran. Zaposlitev mora biti, takšna ali drugačna.

  2. žalostno Iva…a bi druge kot “pot pod noge”…obuj si močne čevlje, kajti trnova je…prehodila jo boš.. brez dvoma…z vsakim korakom boš večja…močnejša…a utrujena…vendar ne boš odnehala…četudi boš utrujena…a sledi, ki jih boš puščala za seboj, smeh in sreča tvojih otrok…tvoja veličina…vse to te bo gnalo naprej…do kam…nihče ne ve…a naprej…želim ti SREČNO… <3

Comments are closed.