Ura kaže tri zjutraj in jaz še vedno zibljem Davida v naročju. Revež ni mogel spat, premetaval se je po postelji in ker dolgo ni sam zaspal, sem ga odnesla iz spalnice. Ati in Mila sta smrčala vsak na svojem koncu postelje in noben od njiju ni opazil nočne budnice. Nos ima povsem zabit, iz njega se cedijo drobne svečke.…