Pri nas doma nismo striktno proti sladkorju. Sladkarije večinoma res da shranjujemo na najvišji polici in za žejo pijemo pretežno vodo ali z medom, citrusi sladkan čaj. Kljub tem razmeroma zdravim navadam pa se, normalno, kdaj pregrešimo. Običajno s čokolado ali piškoti. Tole zadnje imamo vsi najraje, a če nam jih zmanjka ravno v nedeljo, ko so pri nas trgovine…
Res je, da smo že konec marca, jaz pa objavljam februarski nakup v trgovini Malinca. Ampak… Dnevi tako hitro bežijo, da včasih še sama sebe ne dohajam… Objava je res da pozna, a je tu. Polna zanimivih produktov, ki sem jih skrbno izbrala. Vsakega z razlogom. Kateri so to, pa preberemo v naslednjih vrsticah. Izbrala sem deset artiklov. No dobro,…
Na preteklem zimskem oddihu, v osrčju Pohorja, se mi je prvič v dveh letih življenja s posebnim otrokom zgodilo ravno tisto, zaradi česar bi pred leti verjetno jokala in se spraševala »zakaj jaz, zakaj meni!?« V jedilnici hotela David nekako ni našel pravega položaja za mizo v lesenem stolčku na katerega ni navajen. V prostoru je bilo precej svetlo in…
Sedim v napol polni predavalnici našega vrtca in uvodoma poslušam o porastu govorno – jezikovnih motenj pri osnovnošolcih. Videti je, da vse prisotne ta tema zelo zanima. Vsi pozorno poslušamo in nekaj mamic vmes kaj občasno načečka v beležnico (seveda sem bila tudi jaz ena od njih :)). Menda so omenjene težave v zadnjem času precej pogoste, logopedov po šolah in…
Dvojčka sta ravno zaspala. Davida je zmanjkalo malo pred Milo, ona vedno rada malo podaljša z mano objeta na zizi. Mene pa to ne moti, v bistvu mi je všeč, ko se še malo pocrkljava. Marsikomu se zdi dojenje v njeni starosti povsem nesprejemljivo. Marsikdo mi je tudi že gledal v oči in povedal, da bi se to moralo že…
… o vključitvi mojega otroka s posebnimi potrebami v redni vrtec… s postopki vred in kako to v praksi poteka… Da bo imel David nekoliko drugačne potrebe v življenju, so nama razložili kmalu po rojstvu, ko sva izvedela o njegovi diagnozi. Za uspešen razvoj in osvajanje veščin, potrebuje dodaten čas, dodatno pomoč in veliko ponavljanja. Njegov razvoj je upočasnjen in…
… zakaj sva zopet pristala v bolnišnici… in o vsem tistem, kar nisem vedela o noricah. Pri Davidu se je v septembru nekaj “kuhalo”. Odkar hodi v vrtec, sva že drugi, v bistu ne, tretji teden doma. Suh kašelj, pa vročina, nazadnje se jima je pridružil še nahod in nek čuden izpuščaj. V vsej svoji skromni (dvanajstletni) zgodovini spremljanja diagnoz…
Po tednu dni, ko je uvajanje v vrtec za Davida končno bolj gladko steklo, je že prvič manjkal (iz upravičenih razlogov, da ne bo kdo misli, da pri dobrem letu že vrtec »šprica« :)). Zopet se je obrnilo šest mesecev od njegove zadnje kontrole ščitničnih hormonov in testa na celiakijo, zato sva šla v Ljubljano. Skoraj sem se že nekako sprijaznila…
Naši otroci se najraje gibljejo v naravi in uživajo v svobodnem gibanju. Starejši Gal je pred leti obiskoval treninge juda, pa atletiko, a se zaenkrat še ni našel v neki disciplini, ki bi ga tako fascinirala, kot ga zadnja leta zanimata risanje in igralstvo. Mlajša dva (19 mesecev), Mila in David, se največkrat igrata z žogo, pa baloni in plezata…
Nekih šestnajst, sedemnajst se jih rodi pri nas na leto. Pravijo jim, da so posebni. Da so drugačni. Ampak zakaj, če so takšni ljudje kot mi? Ker se rodijo z dodatnim kromosomom. Enaindvajsetim. Ta jim podari nekaj več. Torej praviš, imajo nekaj več. In kaj je to!? Oni so venomer srečni, tako kot mi (še) ne znamo čutiti. Ne znajo…