Po tednu dni, ko je uvajanje v vrtec za Davida končno bolj gladko steklo, je že prvič manjkal (iz upravičenih razlogov, da ne bo kdo misli, da pri dobrem letu že vrtec »šprica« :)). Zopet se je obrnilo šest mesecev od njegove zadnje kontrole ščitničnih hormonov in testa na celiakijo, zato sva šla v Ljubljano. Skoraj sem se že nekako sprijaznila…
Če se sprašujete kdo so te razkuštrane urbane šerpe, ki v trenirki kot mesečniki, brezglavo tekajo okoli vrtcev po naseljih, vam povem, da so skrbi odveč. S(m)o le starši, ki svoje otroke v prvem tednu uvajamo v vrtec. Poskušajte se vživeti v to kar vidite, bodite prijazni in strpni, ni nam lahko. Najbolj emocionalno sem doživela prvi vrtčevski dan. Takrat…