Pralni stroj vrti brez prestanka. Ravno sem oprala osmo rundo perila in četrtič pomila goro posode (od kod vsa ta posoda, mi nikakor ni jasno!?)… Prejšnje popoldne sem sčistila stanovanje, danes pa je spet vse tako, kot je bilo konec tedna. Bomba! Ah ja… Preden sem imela otroke, sem našla čas še za kaj drugega, kot preizkušanje novih čistil in lupljenje krompirja.
Res je, nisem tisti tip ženske, ki bi v svojem prostem času ležala na kavču in celo popoldne gledala španske nadaljevanke. Sem bolj tiste sorte, za katero pravijo, da “ma mevlje u riti” – ko ne morem biti pri miru in neprestano nekaj delam. Včasih sem stvari delala iz lastnega užitka, zdaj pa delam tisoč stvari in tu in tam eno iz užitka. Danes sem recimo med kuhanjem kosila spisala še zaključek za tale blog, vmes pomivala posodo in pospravljala po kuhinji. Tega seveda nisem počela hkrati, soročno in sonožno, mi je pa uspelo vse to postoriti medtem, ko sta dvojčka spala. Ugotavljam, da mi gre pošteno na živce trebljenje zelene solate!
Dolgo je od tega, ko sem si kot mama privoščila kak prost dan… Včasih sanjam, kako bi dala zanj vse Milke, ki jih skrivam v omari ?
Vsaj občasno moramo mame nekako najti čas in poskrbeti zase, se sprostit in napolnit iztrošene baterije. Če se da, je to dobrodošlo še preden kriza potrka na vrata.
Tu pa se pojavi novo vprašanje: “Kako ženska na porodniški, s/z (tremi) otroci sploh lahko poskrbi zase?” Iskreno!? TEŽKO! Samo z enim je še nekako šlo.
Zdaj pri treh pa…
Pridejo dnevi, ko si cel dan na nogah in vmes nimaš časa za pošten obrok – vzameš pač tisto, kar ti pride pod roke (postrgaš ostanke, ki jih je mali pustil na krožniku). Sprehod, po katerem hrepeniš… lahko na slab dan, iz povsem sproščujočega, v hipu postane nočna mora… in ni druge, kot da odvozičkaš spet nazaj domov. Pa spet drugi dnevi… ko se jutro prične umirjeno in z otroci ni veliko dela, čuti se dobra klima in najdeš čas, ko lahko še celo kaj postoriš zase (si morda celo privoščiš petminutni odmor za kavo in zraven prebereš novo objavo), potem pa se kot strela z jasnega v minuti, dveh, brez opozorila vse obrne na glavo! Da ne govorim o tem, kako že leto dni sedim na školjki pri odprtih vratih, ker pred njimi čakata Dadi & Mimi, ki ves čas preverjata, če je mama še tu. Ali pa zvečer, ko dvojčka zaspita… prileti iz sobe Gal in prosi, da mu pomagam pri matematiki, ker je čez počitnice pozabil vsa decimalna števila in ulomke. Halooo!? In potem pride vikend, ko smo vsi doma in bi si mama lahko privoščila zaslužen oddih, vsaj uro ali dve… Pa še to odpade, ker stanovanje kar kliče po čistilki in police v omarah pogrešajo frišna oblačila.
Kdo bo za vse to poskrbel, če ne mama?
Včasih si resnično želim, da bi lahko v miru spila kavo, medtem pa bi dobra vila vse to opravila namesto mene.
Skratka, ko imaš otroke, hočeš ali nočeš, pride do pomanjkanje prostega časa, kar lahko pošteno nagrize mamino razpoloženje. Od tega pa vemo, je odvisno kako bo funkciloniralo njeno preostalo pleme. Ko postane življenje izjemno naporno (oba z Markom hodiva po stanovanju kot dva zombija), se za sprostitev malo pohecava o prostem času… “Kaj bi počela, če bi imela prost dan in otroke v varstvu?” me vpraša. Sploh ne razmišljam veliko, ker je moj odgovor vsakič isti… Zavila bi se pod odejo in SPALA!
Ampak ker mam mevlje v riti, se to nikoli ne uresniči. Spala bom, ko bom stara, do takrat bom pa živela kot pijavka, od njihove ljubezni ❤
***
Kaj pa ve (vi) počnete, ko se vam uresniči prost dan?
Kmalu pišem o tem, kako sem uspešno podaljšala porodniški dopust, zato, če te zanima spremljaj Ljubeznivo!
Ljubezniva tudi na Facebooku & Instagramu
