Dnevni osebnik, Iz prve roke, Mami kuha

Kako lahko malček pomaga v kuhinji?

Ne vem več kateri dan v tednu je bil, spomnim se le tega, da je šlo že celo dopoldne mimo… Spal je samo David. Mile spanec ni premamil, imela je le blazno željo, da mi pomaga. Pri vsem, tudi v kuhinji. Lonec je še vedno stal prazen na štedilniku, hitela sem sem in tja, vmes sestavljala jedilnik in nabirala sestavine. Mili sem najprej ponudila krpico, s katero je prebrisala svoj stolček. Nekaj časa je drgnila levo in desno, pa obračala to nesrečno coto. Videti je bilo, kot da bi rada počela še kaj bolj zanimivega. Razmišljala sem… Je sploh mogoče (leto in pol starega) tako majhnega otroka vključiti v kuhanje? Odločila sem se, da poskusim.

“Mila, kaj bova torej skuhali skupaj?” sem ji rekla. Seveda odgovora ni vedela, le skomignila je z rameni in se na glas nasmejala, češ Jaaa, z mamico bom kuhala.

Za odličen in ličen pekač se imam za zahvalit Coca Cola Slovenija

V moji glavi nastaja recept za gratinirano zelenjavo z bešamelom in pečeno piščančje meso.

Imava brokoli in cvetačo. Morda lahko poskusi s trganjem zelenjave in mešanjem hladnih sestavin, pomislim. Sestavine že čakajo na pultu, ona pa že vsa vzhičena, da bo lahko pomagala. Presenečena sem kako vestno sledi vsem mojim navodilom. Če rečem počakaj, ona počaka tako dolgo dokler ne rečem, da lahko spet nadaljuje. Če rečem ne mešaj tako hitro, ker bo iz posode jajček stekel na pult, se ona ustavi in nekaj časa bolj narahlo meša z metlico.

Tole nama je po eni uri uspelo ❤

Preden sva pričeli s kuhanjem, sem premislila o naslednjih stvareh:

  • Preverjen recept: Uporabim recept, ki je dovolj enostaven, po možnosti z malo sestavin. Tako lahko preprečim atomsko bombo in čistilno akcijo po njej. Dober predlog za prvo pripravo so smoothiji, solate, sadne kupe, jajca na sto in en način, razne kaše (prosena, ajdova…) z dodatki, itd.
  • Vse pod kontrolo: Sestavine pripravim že prej in jih postavim na površino, ki jo doseže tudi malček. Odstranim ostre predmete in ostale, ki niso primerne za majhne otroke.
  • Higiena: Obema (malčku in sebi) umijem roke in spnem lase. Predpasnik!? Ups, od selitve se je izgubil. Ne sekiram se preveč, če katerega od zadjih korakov izpustim 🙂 … čeprav vem, da bo moja mami zavijala z očmi, ko bo tole prebrala 🙂 
  • Učenje: Malčku vedno najprej razložim in pokažem kako naj kaj počne. Potem ga usmerjam in mu pomagam. Na koncu vedno! pohvalim. Malček bo uril svoje sposobnosti, se učil novih spretnosti in užival v raziskovanju novih nalog.
  • Okušanje hrane: Med pripravo hrane malčku ponudim košček zelenjave, ki ga lahko oskusi, povonja, otipa in ogleda. Poleg še povem za katero hrano gre, kje zraste (če imamo doma vrt, na katerem bo zrastla zelenjava, ki smo jo uporabili, jo ob naslednji priložnosti pokažemo na gredici).
  • Priprava hrane: Pripomočke in naloge izbiram glede na starost in sposobnost malčka. Ostri noži, štedilnik in podobni nevarni predmeti za manjše otroke seveda nikakor niso primerni. Prav tako niso primerne naprave z vrtljivimi deli, ki so za male rokice najbolj zanimivi.

Malo dodatnega nereda sva res naredili, a je imelo na koncu več vrednosti to, da sem jo poslušala, ji dala možnost, da sodeluje. Vredna je tudi vsaka izkušnja spoznavanja hrane, za katero drugače morda sploh ne bi vedela od kod je prišla na mizo.

Na misel mi pride Jamiev pogovor s skupino 6 let starih otrok iz nekega angleškega vrtca. Prinesel jim je celo zbirko zelenih, rdečih, rumenih, kodrastih, majhnih, oglatih… pisanih vrtnin. Večina od njih se znajde v vsakem tipičnem vrtčevskem (in tudi družinskem) jedilniku. Žal pa je že njihov prvi pogled na zelenjavo pokazal, da ji niso najbolj naklonjeni. Jamie jim kaže zrele grozde paradižnika in jih vpraša ali poznajo to zelenjavo. Večina skupine tiho gleda, paradižnik gledajo od blizu, nekateri vohajo. “Ne, ne poznamo!” izstreli večina. Le eden se opogumi in pove, da je to krompir. Hmmm… Jamiejeve oči dobijo povečan premer, obrvi se dvignejo visoko pod čelo… (tudi moje oči so ob gledanju posnetka v trenutku nehale mežikati) Ne, ni krompir! “Poznate paradižnikov kečap?” jih vpraša. Takoj za tem pa vsi, pazi, vsi! dvignejo roke v zrak. Dalje pokaže še vsakdanji krompir, nagubano cvetačo, rdečo peso… Pri vsaki od njih na vprašanje “Katera zelenjava je to? dobi Jamie iste začudene poglede in tak odgovor kot pri paradižniku… Ne poznamo!

Starši (posebno mame) ne smemo pozabiti, kako svojim otrokom na vsakem koraku predstavljamo učitelje. Gradimo okolje v katerem rastejo. Mi smo tisti, ki najbolj poznamo svoje otroke, zato jim v okviru tega ponudimo (prilagodimo) dejavnosti. Tudi tiste v kuhinji. Lesene kuhalnice, metlice, merilni lončki, lopatke… so idealne “igrače” za prvo kuharsko spoznavanje najmlajših članov družine. Pomembno je, da poskrbimo za možnost, s katero otrok razvija svoje sposobnosti in v primeru kuhinje – spoznava prehranjevanje kot nekaj domačega, vsakdanjega. Tako vzpodbujamo k rednemu in zdravemu načinu prehranjevanja, osvajanju delovnih navad in nenazadnje oblikovanje samostojnosti.

Klik na Facebook in Instagram 

Tagged , , , , , , , , , , , , , ,