Ste že doživeli, da bi bil kateri od rojstnih dni vaših otrok manj stresen kot ponavadi?
Meni se je to zgodilo letos, ko sem na tortico dvojčkov postavila dve svečki. Res je noro dober občutek, ko te družinsko praznovanje preprosto pomirja. Povsem neverjetno je. Počivaš na kavču, vmes z enim očesom opazuješ otročke kako se igrajo, z užitkom piješ tisto kavo, na katero si čakal že od zgodnjega jutra in razmišljaš… o tem, kako nespametno je bilo vsakokrat do zdaj iz praznovanja delati takšen cirkus.
Kako lepo je takole, kot je zdaj. Skoraj kot počitnice 🙂
Morda sem se planiranju praznovanja izognila že s tem, ker zaradi drugih obveznosti v zadnjih tednih niti nisem imela veliko časa razmišljati o torti in darilih, ki jih, roko na srce, vsako leto pretirano nakupujemo. Res ni bilo časa. Podzavestno nisem komplicirala… v planu ni bilo domače peke torte, pa dekoracije, ki bi na fotografijah še bolj izstopala kot tista lanskoletna. Zakaj bi se na vso moč trudila? Zato, da v mojih očeh izpade vse popolno in zato, da bom na Instagramu dobila še več všečkov? To preprosto ni moje življenje. Niti si ne želim, da bi moje življenje kdaj krojile te številke.
Ostalim je tako ali tako malo mar, če bom torto spekla sama, ali pa jo prinesem iz trgovine. Na mizi nihče več ne opazi razlike. Njim šteje bolj to, da se bo pač zopet jedlo 🙂 dvoletniki pa so še premajhni, da bi ločili med mamino torto in tisto, ki je jo je spekla neka druga, Lidlova gospa. Obe imata na vrhu svečki. Meni pa na koncu največ pomeni moje in njuno veselje… ko sta to torto z rokicami pograbila iz pladnja in si jo navdušeno ciljala v usta.
Bilo je tako, kot da sta prvič ugotovila kako okusna je čokolada 🙂
Nauk te zgodbe: “Čez leta se torte in daril nihče ne bo več spominjal tako kot maminega objema in norih trenutkov smeha in veselja, v katerih smo neskončno uživali vsi skupaj.”
Se strinjate z menoj?
P.S. Skoraj bi pozabila… res najlepša hvala, prepričana sem, da sem se komu (na fb ali v mailu) pozabila zahvaliti za lepe želje. Maham!
***
