Po rojstvu smo izvedeli, da se v Davidu skriva dodatni kromosom, nakar je to novico zasenčila enako nepričakovana novica o deformaciji srčka. Koliko skrbi, koliko težav… bi rekli nekateri. Zdaj je verjetno že vsem (ki nas berete) jasno, da iz tega sindroma ne delamo (več) drame. Če pomislim, saj je sploh nikoli nismo.
Ko izveš za takšno diagnozo… Nastane cmok v grlu, te zvija v trebuhu. Postane ti neznansko slabo. Ne veš kako boš o tem sploh govoril naglas… Potem pa čez čas sprejmeš izziv, ker niti nimaš izbire. Življenje se že razvija dalje. Dojenček ne čaka, kdaj boš prebavil te strašne novice. Njegova ljubezen te postrga s tal. Ceniš svoj in njegov obstoj… in vse ostalo kar ti je bilo dano. Pobereš se in greš naprej.
Dodatni kromosom ni ustvaril konec sveta!
Dojenček z DS ima enake potrebe, kot jih imajo drugi dojenčki. Potrebuje ljubezen, toplino. Veliko tega kar počne, počne zato, ker je dojenček in ne zato, ker ima dodatni kromosom. Z njim se igram in pogovarjam, tako kot s katerim koli drugim. Prve mesece se ni odzival veliko, zato je še bolj pomembno, da se odzivam na njegove glasove. Pripovedujem mu kaj počnem. Pojem mu pesmi, ki jih imam rada. Kot vsi otroci, se tudi otroci z DS razvijajo in ob tem učijo. Le da je njihov razvoj počasnejši. Njegovo radovednost prebudim z igro.
Veliko ljudi zanima – kakšen je David kot dojenček?
Zanimivo je opazovati kako David napreduje.
Pri svojih enajstih mesecih na žlico poje več kaše in sadja kot jaz. Vedno se razveseli, ko mu prinesem flaško z mlekom. Družbo ima rad. Otroci so njegovi najljubši (odrasli smo zgleda dolgočasni :)) Sam še ne sedi, zato se dobro počuti, ko ga nosim s seboj. Svojo sestrico in brata obožuje. Rad se crklja in lupčka. Smeji se, ko ga žgečkam. Medtem ko mu čistim ušeska, še vedno kašlja ali kiha. Ležanja na hrbtu ne mara več, odkar se sam obrača na trebuh. Ne pase kravic, ampak “leti”. Ko ga postavim na rito pokonci, se opira na roke, a sedi. Zvedavo opazuje kocke, s katerimi zgradiva stolp vsakokrat, ko ga z rokico podre. In rokice vedno na široko steguje, ko želi, da ga vzamem k sebi.
❤
ljubezniva
Kakšen lep otrok! Srečno naprej, pogumna mamica.
Hvala, Mateja <3