Ura kaže tri zjutraj in jaz še vedno zibljem Davida v naročju. Revež ni mogel spat, premetaval se je po postelji in ker dolgo ni sam zaspal, sem ga odnesla iz spalnice. Ati in Mila sta smrčala vsak na svojem koncu postelje in noben od njiju ni opazil nočne budnice. Nos ima povsem zabit, iz njega se cedijo drobne svečke.…
Do nedavnega nisem imela nič proti vodnim balonom. Jasno, vroče je… otroci bi se radi malo ohladili in če se da, med tem tudi zabavali. In takrat pridejo na vrsto tekme z vodnimi baloni. Do tu se še veselim z njimi in jim celo kupim extra vrečko, da jih slučajno ne bi prehitro zmanjkalo 🙂 Ponavadi izgleda nekako takole… Zabava…
Sumila sem, da bo enkrat zdaj spet na vrsti neka nova manija, podobna tistim noro dragim Gormitom in Bakuganom izpred let. Potem pa je prišel… Pred dvema mesecema nisem imela pojma kaj je to neki fidget spinner. Res. Pa če mi je še tako razlagal kako se to nekaj vrti in ima takšne ležaje kot rolerji (sem šla takoj gledat v…
Naši otroci se najraje gibljejo v naravi in uživajo v svobodnem gibanju. Starejši Gal je pred leti obiskoval treninge juda, pa atletiko, a se zaenkrat še ni našel v neki disciplini, ki bi ga tako fascinirala, kot ga zadnja leta zanimata risanje in igralstvo. Mlajša dva (19 mesecev), Mila in David, se največkrat igrata z žogo, pa baloni in plezata…
Razmišljam kako čudoviti so trenutki materinstva… kakšno srečo imam, da v tem norem svetu nisem sama. Ravno danes, ko je moj najmlajši sine prvič rekel mama (jaaa, David vedno več čeblja ❤) je najstarejši Gal dopolnil 12 let. Dragi moj fant, s teboj sem spoznala kaj ženska občuti, ko postane mama. Nisem si predstavljala da bom kdaj tako ljubila. Ob…
Približno 5km stran od središča Novega mesta, med Češčo vasjo, Bršljinom in Prečno, leži lepa sončna jasa. Obdana je z visokimi smrekami in košatimi hrasti. Tu ima že leta svoj prostor Konjeniški šolski športni center, kjer bivajo konji in druge domače živali. Prijazni lastnik posestva, gospod Branko pravi, da z njimi živi štirideset živali. Kraj je po dogovoru namenjen tudi…
Za prvomajske počitnice so Instagram preplavile noro lepe dopustniške fotke. Vsak večer se mi je že bledlo od “skrolanja” po telefonu. Priznam, nisem mogla nehat “lajkat” vse po vrsti. Če me spomin ne vara, sem v morju nazadnje plavala (bolje rečeno plutala) dve sezoni nazaj, z dvojčkoma v trebuhu. Tako da morje že pošteno pogrešam. Z Markom sva imela že…
Se še spomnite, ko sem pred meseci urejala podaljšanje porodniške in si s tem omogočila, da bom z Davidom in Milo še nekaj časa doma? No jutri nastopi ta veseli dan, ko ostanem dobesedno na cesti. Porodniška dokončno poteče. Zakaj dokončno? Ker ko podaljšanje (teh 90 dni) enkrat poteče, nadaljne podaljšanje kljub temu, da tvoj otrok potrebuje dodatno nego, v naši državi…
Ne vem več kateri dan v tednu je bil, spomnim se le tega, da je šlo že celo dopoldne mimo… Spal je samo David. Mile spanec ni premamil, imela je le blazno željo, da mi pomaga. Pri vsem, tudi v kuhinji. Lonec je še vedno stal prazen na štedilniku, hitela sem sem in tja, vmes sestavljala jedilnik in nabirala sestavine.…
Ste kdaj razmišljali o tem, da živimo v družbi, ki je na eni strani tako zelo solidarna in strpna do ljudi, da stopi skupaj in zbere tisoče evrov za sorojake, ki jim je poplavilo domove in tiste, ki doma sploh nimajo… pa tudi takrat, ko gre za pomoč beguncem, romom in drugim manjšinam… Na drugi strani pa živimo v soseski…