Že nekaj dni se v meni zopet oglaša potreba po pisanju. Pišem čez dan, na obroke, kolikor utegnem. V štirinajstih dneh, odkar imamo Davida na intenzivni, se je v meni nakopičila tesnoba, ki jo moram preliti v zapis… Upala sem, da bom lahko sporočila le dobre novice… a imam poleg teh tudi neprijetne, ki so v tem tednu spustile grenak priokus.
Prve dni po operaciji se je okrevanje na intenzivni pričelo obetavno, za kar smo bili zelo veseli. David je sicer čez dan in noč samo nepremično spal. Ležal je na posteljici, v omrežju različno dolgih cevk, ovit v nekakšno oblekico s katero so mu uravnavali temperaturo. Stanje ni bilo nič kaj prijetno na pogled, a sem vseeno vsak dan komaj čakala, da vidim Davida. Njegova bližina in ljubezen sta me pomirjala.
Ko sva bila ob njem, na najin glas in dotik v začetku ni reagiral. Povedali so, da je pod vplivom zdravil in sedativov. Vitalne funkcije so bile stabilne. Srček je že pričel pravilno črpati sam 🙂 Le saturacija* je večkrat nihala. Tako se je dnevno počasi premikalo na bolje. Sproti so ukinjali posamezna zdravila in pripomočke.
Dnevi so minevali, David je bil še naprej stabilen. Del drenaže so tudi že kmalu po posegu odstranili. Med obiskom sva enkrat celo videla, kako je veselo brcal z nogicami. Po tednu dni, ko je samo spal, je bil to za naju pravi čudež 🙂
Za tem pa so pričeli Davida hranit z majhno količino mojega mleka, kar naju je neizmerno razveselilo in nama vlilo novega upanja. Ne znam opisati kako sem bila srečna! “Končno dobiva pravo hrano. To kar najbolj potrebuje, da pride k sebi,” sem si mislila. Sprva mleko ni povzročilo nobenih težav. Naslednji dan pa so težave pokazale svoje ostre zobe. Nenadoma se je povečal iztok limfne tekočine preko drenov iz prsne votline, kar je preložilo odstranitev še zadnjih dveh drenov na kasneje.
David ima drene vstavljene od operacije. Sprva so bili nameščeni za čiščenje krvi po OP. Sedaj pa služijo za iztekanje tekočine, ki se nabira v prsnem košu. Naj bi jih odstranili, ko bo vodene (prozorne) drenaže v enem dnevu pod 100 ml. Zaenkrat je še vedno iztoka veliko, a se količina po polžje niža.
Skratka težavam še ni videti konca… Trenutno je David sicer stabilen. Izvajajo posebno terapijo, da bi se zaplet z limfo čimprej rešil. Menda je nenormalen izliv povzročila poškodba limfnih vodov, med samo OP. Okvara je ozdravljiva, kar JE dobra novica! Poleg tega so mu ravno danes uspešno odstranili še aspiracijsko cevko, da je fantič zadihal na polna pljučka 🙂
Še vedno verjamem, da bo na koncu vse dobro! Naš pogumni fant bo premagal tudi to. Druga pot za nas ne obstaja! Žal je tako, da okrevanje ne poteka brez težav… a vem, da bo kmalu prišel dan, ko se bomo vsi skupaj lahko le nasmehnili in pripovedovali o vsem, kar je naš bojeviti fant premagal! 🙂
Mi bomo pa tudi še kak teden (morda celo dva) nekako preživeli brez Davida… čeprav ga zelo pogrešamo.
Hvala vsem, ki z nami verjamete v dober dan, ki prihaja!
*saturacija = nasičenost hemoglobina (v krvi) z O2
Tudi jaz verjamem v malega borca!!!*
? hvalaaaa ?
Joj, Iva, kar hudo mi je, ko tole berem. Pa ne zato, ker ne bi verjela, da bo z Davidom vse v redu, ampak ko pomislim, kako ti mora biti pri srcu (no, vsem vam), ko ste vi doma, mali srček pa v bolnici… 🙁 vse držimo pesti, da bo z malim junakom čim prej vse v najlepšem redu in da se bo vrnil k vam. :*
Ja res, vsak dan komaj čakam, da ga vsaj vidim… tudi če čisto tiho sedim poleg in ga le opazujem kako spi ? tako je lažje dočakati naslednjič
Hvala punce moje ?