Sedim v napol polni predavalnici našega vrtca in uvodoma poslušam o porastu govorno – jezikovnih motenj pri osnovnošolcih. Videti je, da vse prisotne ta tema zelo zanima. Vsi pozorno poslušamo in nekaj mamic vmes kaj občasno načečka v beležnico (seveda sem bila tudi jaz ena od njih :)).
Menda so omenjene težave v zadnjem času precej pogoste, logopedov po šolah in v razvojnih ambulantah pa premalo, da bi se v tem trenutku zavzeli za vse. Zato so tudi čakalne dobe v logopedskih ambulantah blazno dolge (iz svojih izkušenj povem: za psihologa pribl. 3 mesece, za logopeda pa kar leto dni do prvega pregleda!).
In zakaj naj bi nas to zanimalo?
Ker smo starši (čeprav se tega po večini ne zavedamo), vpeti v proces učenja govora. Posebno v prvem letu življenja, ko je domače okolje tisto, v katerem otrok preživi največ časa, je pomemben pravilen način komunikacije (s tem mislim predvsem izgovorjavo in apeliram predvsem na mame, ki v prvem letu otroku predstavljamo »središče otrokovega sveta«), saj otrok naša dejanja in besede, posluša in posnema. Stroka omenja tudi ustrezno konsistenco hrane oz. primerno prehranjevanje, za katero velja, da je osnova za razvoj govora (a o tem malce kasneje).
Razvoj govora je torej tesno povezan s celostnim razvojem otroka, zlasti z razvojem mišljenja. Lahko rečemo, da sta neločljivo povezana in drug na drugega pomembno vplivata. Razvoj govora se prične že ob rojstvu v obliki joka, kasneje v obliki prvih glasov, kretenj in poteka po določenih fazah, postopno. Jok, sesanje, požiranje, žvečenje, gibanje ustnic in jezika pomagajo razvoju mišic in mehanizma, ki je potreben za izvajanje glasov. Okrog prvega leta nastopi jezikovno obdobje – obdobje prve besede. Najbolj intenziven razvoj govora poteka v predšolskem obdobju, avtomatizira pa se nekje pri starosti osmih, devetih let. Vse življenje ga še dodatno izpopolnjujemo.
Danes ne pišem podrobno o razvoju govora, ker je o njem natiskanih že mnogo dobrega čtiva, ampak povzemam nekaj napotkov iz predavanja izkušene logopedinje (Barbara Jošt, dipl. prof. defektologije) s katerimi lahko starši predšolskemu otroku nudimo dober govorni model.
Kot prvo, nikakor ne smemo pozabiti, da otrok govor razvija tudi s poslušanjem in s posnemanjem. Čustvovanjem in doživljanjem v odnosu do drugih ljudi. Zato je povsem na mestu, da se občasno vprašamo: “Kako pogosto se doma pogovarjamo med seboj? Govorimo razločno? Poslušamo otroka, ko nam govori in tudi odgovarjamo na njegova vprašanja? Kako pogosto otrok izraža svoje mnenje? (ne mislim le na odgovore z ja in ne). Kdaj smo nazadnje skupaj zapeli pesmico? Kako pogosto beremo (pravljice, lahko časopis, itd.) doma na glas?”
Otroku lahko pri pravilnem razvoju govora starši najbolj pomagamo,
če oblikujemo kakovostno družinsko okolje in predstavljamo vzor pravilne izgovorjave. Govor učimo na zabaven način (dodamo rime, pesmice, beremo… več idej spodaj). Poskrbimo, da dobiva otrok dovolj govornih vzpodbud iz okolja, predvsem v času vsakodnevnih opravil in rutine.
Kaj mislim s tem?
- Glasove (črke) v besedah izgovarjamo jasno, govorimo počasi, razumljivo, govoru dodamo obrazno mimiko, kretnje.
- Z otrokom se pogovarjamo kot z velikim otrokom, ne uporabljamo pomanjševalnic (otrok nima rokice, temveč roko).
- Uporabljamo besedni zaklad, primeren starosti in razumevanju otroka. Ne pozabimo, da so si otroci med seboj različni, se različno razvijajo in ni nujno, da bosta dva iste starosti, enako govorno napredovala.
- Ko zrastejo zobje, se temu primerno spremeni tudi prehrana. Prehajamo na trdo hrano. Preden malčku postrežemo s »hitro« kašico, pomislimo… zakaj zrastejo zobje, če ne zato, da z njimi žvečimo?
- Otrok naj ne bo le sprejemnik navodil. V pogovoru naj izraža svoje mnenje, odgovarja na vprašanja, sprašuje, aktivno verbalno sodeluje.
- V skupni igri z otrokom spodbujamo usvajanje novih besed. Kažemo predmete in jih poimenujemo (morda celo po zlogih ploskamo zraven – recimo: balon = ba – lon) s tem otroku pokažemo razliko med kratkimi in dolgimi besedami (manj možnosti je, da bo s tovrstnim učenjem kasneje pri izgovorjavi izpuščal črke).
- Govor spodbujamo med igro, tako otrok nima občutka, da se uči. Ko otrok izgovori nekaj, kar je podobno besedi (npr. fon = telefon), to ponovimo v pravilni obliki in pokažemo zadovoljstvo, ga pohvalimo. Otrok dobi veselje do igre (učenja) in prične besedo ponavljati kar naprej.
- Daljše besede, ki jih otrok krajša, jih pravilno ponovimo še enkrat in ne zahtevamo, da jih ponavlja za nami. Na takšen način pokažemo otroku, da ga poslušamo. Tako se bo tudi on naučil poslušati druge.
- Uvedemo redno obiskovanje knjižnice in glasno branje. Če je mogoče, občasno obiščemo tudi lutkovna gledališča. Doma (lahko čisto na kratko) obnovimo zgodbo iz lutkovne predstave.
- Igramo se govorne igrice, s katerimi vadimo mišice govoril.
Recimo takole:
- Dihanje s trebušno prepono (dihalne vaje), pihanje skozi nos v ogledalo (naredi oblake) – tole je res zabavno 🙂, dvignemo roke in vdihnemo skozi usta, se priklonimo, spustimo roke in izdihnemo (otroci, ki držijo večinoma odprta usta, imajo oslabljen požiralni refluks – povečano slinjenje, velika verjetnost za razvoj govornih težav – mi se borimo s tem :/).
- S pihanjem sveče, trakov, kosma vate, balonov, papirnate vetrnice, mehurčkov, skozi slamico, ustna pihala (instrument) in s posnemanjem vetra… vadimo sičnike in šumnike (s, z, c, š, ž, č).
- Jezik razmigamo s posnemanjem muce, ki pije mleko ali s posnemanjem zvoka, ki ga oddaja avto (brmmm, brmmm).
- S pošiljanjem poljubčkov, čudenjem, posnemanjem smrčanja… urimo mišice ustnic. To delamo najrajši 🙂
- Z grgranjem vode, zehanjem in žvižganjem izvajamo vaje mehkega neba. Mila obvlada grgranje 😀
Pomembno je, da se zavedamo… Ni vsako odstopanje v govoru že govorna napaka. Vseeno smo pozorni in opazujemo kako se otrok razvija. Pravilno izgovorjavo ne bomo pridobili s prisilno vajo in nenehnim ponavljanjem. Otroci si daleč najbolj želijo naše bližine, občutka varnosti in sprejetja.
V kolikor nismo sigurni, opažamo odstopanja, pa le poiščimo nasvet (morda najprej pri vzgojiteljici v vrtcu) in po potrebi pediatra prosimo za pregled pri
logopedu.
Z Davidom imava v marcu pri njem čisto pravo, prvo srečanje. Seveda poročam! 🙂
Se vam zdi povzetek koristen? Vesela bom, če ga delite naprej <3
_____________________________
Morda vas zanima tudi moja izdelava pesmarice s pdf pesmic (TUKAJ).
***
Se beremo naslednjič,
vaša Ljubezniva
