Pretekli teden, ko smo že splavali iz tiste zoprne trebušne viroze, ki nas je pozdravila na nedeljsko jutro, se je pri nas oglasila Davidova specialna pedagoginja. Dogovorjene sva bile za obisk, da bi temeljito obdelale celotno rutino našega dne. Preko te bo kasneje pripravila nekakšen načrt – kje in na kakšen način lahko Davida še dodatno vzpodbudimo k samostojnosti oz. kako bom reševala določene izzive, ki mi zadnje čase predstavljajo precejšen zalogaj.
V tujini je tak pristop menda že rutinski, pri nas pa tega še nisem zasledila in ga prav toplo pozdravljam.
Morda si prvič tu na moji strani in še ne veš, da obiskujemo razvojno ambulanto že od prvega meseca starosti dvojčkov, se pravi že več kot tri leta. MIla je precej hitro zaključila s fizioterapijo zaradi valgusa desne noge. David, ki ima Downov sindrom, pa pri treh letih še vedno potrebuje delovno terapijo, logopedsko obravnavo, s fizioterapijo smo tik pred zaključkom, s specialno pedagoginjo pa smo komaj pričeli z obravnavo.
Kolikor se vse to skupaj zelo kompleksno ali morda celo zaskrbljujoče sliši, lahko povem, da so te obravnave nekaj najboljšega kar nam zdravstvena blagajna omogoča. Na vseh obravnavah in terapijah smo do sedaj dobili ogromno informacij, podpore in motivacije. Spet sem doživela tisti pomirjujoči občutek sprejetosti, razumevanja in pohvale, da vse tisto kar delamo z otrokoma, delamo dobro, da dalje vztrajamo, ker fant pridno napreduje in to so vse resnično pomembni trenutki, pomembne ure, za katere sem dejansko zelo hvaležna, da smo jih deležni.
In ko smo zopet pri terapevtih in gospe specialni…
Sem ravno v preteklih dneh razmišljala o tem najinem dve urnem dialogu, ko me je prešinila misel, kako je zame ustaljena rutina, ki se je poskušam držati, nadvse pomembna. Pravzaprav ne samo zame, ampak tudi za otroke.
Naša jutra najverjetneje ne bi bila tako mirna, če se ne bi prebudila vsaj pol ure preden prvi pokliče: “MAMIII!” in v spokojni tišini jutra spila tisti svoj kozarec vode z limono, skočila iz pižame pod tuš in temeljito ščetkala zobe, kar zadnje čase doživljam tako pomirjujoče kot jutranjo meditacijo 😊 Prav tako bi čez dan verjetno letala kot kura brez glave, otroci pa bi frčali sem in tja, vprašanje kdaj bi bilo kosilo na mizi – verjetno bi jedli enkrat tam v času večerje, saj prej verjetno s kuhanjem v tem kaosu ne bi utegnila.
Za vzpostavitev rutine po mojem mnenju nikoli nismo prepozni. In prve rezultate hitro zaznamo. Skozi daljše časovne okvirje spoznavam, kako konstantne spremembe otroka le begajo in odvračajo, da bi aktivno sodeloval, s pomočjo rutine pa postajajo sčasoma aktivni člen družine, postajajo samostojni in gradijo lastno samozavest.
Po planu ustaljene rutine otrok (če ne natančno, pa vsaj približno) ve kako bo dan potekal, predvideva in pričakuje kaj sledi, zato slej kot prej pride obdobje, ko bo z naslednjim korakom pričel brez vzpodbude, te aktivnosti izvajati popolnoma samostojno.
Fino je, če poskusimo najprej z majhnimi koraki – si za začetek začrtamo (predlagam) jutranjo in večerno rutino. Si ju prilagodimo po svoji meri in vanjo vključimo (recimo) bujenje ob isti uri (za začetek je bolje v določenem časovnem okvirju), umivanje, oblačenje, pa redno ščetkanje zobkov, ki jo lahko za vzpodbudo pozdravimo z novo kvalitetno zobno pasto in krtačko po njegovi izbiri. Vemo, da so otrokom takšne malenkosti blazno všeč in so zanje pripravljeni iti tudi čez cono udobja.
Res nisem izkušen strokovnjak za vzgojo, a pri svojih “treh mušketirjih” opažam, da je ravno v rutini ključ za vzpostavitev reda in rešitev »misije nemogoče«, ki se najraje pojavi v tistih ključnih trenutkih…
…ko je treba v posteljo, umiti zobke ali med obrokom sedeti za mizo in ne pred televizijo.
Kaj pa ti meniš o tem?
Do naslednjič,
Ljubezniva
objava je nastala v sodelovanju s Splat Slovenija *
Njihove kakovostne zobne paste sem prvič čisto slučajno preizkusila kakšno leto nazaj, ko sem zaradi dojenja in kombinacije pomanjkanja hranil med nosečnostjo, občutila neprijetno skelenje zob ob ugrizu trše hrane – npr. jabolka. Z redno uporabo Splat paste se je občutljivost zob drastično izboljšala.
Zdaj sem tik pred tem, da preizkusim še tole antiseptično brinovo pasto, ki zagotavlja zaščito pred nastajanjem zobnega kamna in aktivnim ogljem, ki naravno pobeli sklenino. Res me zanima kakšen bo rezultat, poročam 🙂
Te Splat paste… Najbolj se jih splača kupit ravno zdaj, v času akcije v Mercator trgovinah, saj so do 18.6. znižane za 25%. Jaz sem ravno včeraj obnovila zalogo 🙂
