Ko se z otroki odpravljamo kam za vikend, imamo ponavadi s seboj ogromno prtljage. Prtljažnik je do vrha poln, na zadnji klopi pod nogami niti s prsti migniti ne moreš, nekaj tekočine za žejo še obvezno v vratih, včasih celo kaj oklepam spredaj na sedežu z nogama… Skratka, gužva! Verjetno ste dobili pravo sliko, res izgleda približno tako, kot da gremo za celi mesec in se bosta vmes zamenjala vsaj dva letna časa. In ne, nimamo kombija. V bistvu sem vesela da ga nimamo. Kaj bi šele v kombi lahko spakirali 🙂 huuuh
Zato se tem velikim podvigom “odprav” vsaj za zdaj, (dokler rabimo čisto vse in imata dva še plenice), raje v velikem loku izognem in jih odpeljem na krajši sprehod do šolskega igrišča. Tam je itak vedno zabavno, tudi če smo brez rekvizitov – žog, pa tricikla in še ravno prav na dosegu roke je, da me ne skrbi, če bom že v naslednjih petnajstih minutah tekla nazaj domov po še dodaten par hlač (ker se je eden polil z zaprto !? flaško vode).
Ker sem bila malo prej ravno pri triciklih in žogah, naj omenim, da so oboji lahko nevarni. Posebno če si star dve leti. Tako kot lahko pri igranju z žogo padeš na nos, se to pri vožnji s triciklom lahko zgodi še prej. Kaj šele če tako dirkaš, da te vsakič odnese iz ovinka, kot našo Milo. In ker imam bolnišnic že čez glavo, smo letos Mili priskrbeli čelado. Najprej tisto, ki ji jo je podarila sestrična. Pa se je njena drobna glava izgubila v njej, zato smo poiskali tako, ki bi se povsem prilegala njeni glavi.
O tem kako uspešno se otepa nošenja čelade in kako ob tem ohranjam mirno kri, se razpišem kdaj drugič. Tokrat pa bi rada z vami delila svojo izkušnjo –
na kaj sem bila pozorna pri izbiri čelade za našo dvoletnico?
- čelada naj bo lahka, udobna
- naj bo zračna, po možnosti z mrežico pod zračniki (da ne bi slučajno med vožnjo skozi čelado v oko priletela mušica – kar se mi je že tudi zgodilo in res ni bilo prijetno, niti varno na cesti)
- čelada naj nikjer ne tišči (ima penaste trakove različnih debelin, poleg tega pa prileganje glavi reguliramo še z nastavljivimi paščki)
- vendar se mora povsem prilegati glavi in ne sme “plesati” okoli nje
- naj dobro zaščiti čelo, saj se večina padcev zgodi ravno naprej “na glavo”
- za dvoletnike, ki še niso dovolj spretni z rokami, so najbolj primerne čelade, ki imajo magnetne zaponke (otrok jo, brez da bi si priščipnil prste, sam zapne)
- naj bo svetlejših barv – tu ne gre le za to, da je otrok z njo bolj opazen, seveda tudi, ampak se svetlejše barve, sploh poleti, ko je najbolj vroče, manj segrevajo
- naj ima odsevnike, veliko njih
Tale naša NUTCASE Baby Nutty (ki jo najdete tukaj) ima dejansko vse, kar sem tu povzela in sem presenečena nad njeno uporabnostjo, posebno nad to praktično magnetno zaponko. Najboljše pri vsem pa je, da jo Mila z vsako naslednjo vožnjo raje povezne na glavo. Kar pove ravno to, da je tudi njej ta (modni) varnostni dodatek všeč.
Kako da ne, saj je srčke na njej izbrala sama. Prav spomnim se, kako je bila navdušena… rekla je: “To bom ‘mela in me z objemom skoraj podrla na tla.” Res komaj verjamem, kako je že velika.
Čelado je po mojih izkušnjah res najbolje preizkusiti na glavi otroka. Kolikor vem imajo Nutcase čelade, kot je naša Baby Nutty – Happy hearts, v trgovinah: Baby Center, Intersport, Silly, Mali zakladi, Elan, AV Šport…
***
Kakšna pa je vaša izkušnja s čelado?
Do naslednjič,
vaša Ljubezniva
