Dober tek, David

Današnji dan se je za naju z Markom ? pričel zgodaj. Že pred sedmo sem stala v kopalnici pred špeglom, si drgnila pasto po zobeh in zraven črpala mleko. Mleko za Davida ?

Kaaaaaj?!

Ja prav sem napisala 🙂 in prav si prebral(a) 🙂 Za našega pogumnega fantiča!

Pa pojdimo lepo po vrsti…

Kmalu bo minil mesec dni od operacije. Naši tedni in vikendi so bili v tem obdobju precej pestro obarvani. Pravzaprav so še vedno, saj Davida še vedno niso prestavili iz intenzivne na oddelek. Pa ne zato, ker bi mu šlo na slabše. Le okrevanje se je podaljšalo zaradi zapleta z limfo.

V nedeljo so mu odstranili cevko za hranjenje! To je bil dogodek 🙂 Prvič po dooooolgem času sem ga lahko nahranila po flaški 🙂 Ta dan je imel še izključno prilagojeno prehrano po predpisani terapiji. Zdravnik je povedal, da morda Davidu okus te hrane ne bo všeč. Hah… ne glede na to, jo je naš fantič spil z užitkom. Celo zdelo se mi je, da bi spil še naslednjih 20 ali celo 50ml, če bi mu jih lahko ponudila.

Pa se je moral kasneje žal potolažiti le z dudo.

Včeraj popoldne je bil David videti precej zadovoljen. Nazaj dobiva ta prava rožnata lička 🙂 Pozna se, da je brez cevke za hrano. Nič več se ne jezi in godrnja. Je že precej živahen 🙂 Prvič po dveh tednih sva mu prinesla moje mleko, saj so pričeli z izmeničnim hranjenjem. Enkrat s prilagojeno formulo, drugič mamin mlekec. Po takšnem hranjenju se bo pokazalo ali je limfa zaceljena. Do takrat pa oba drena ostaneta kjer sta. Zaenkrat. Tudi z dojenjem bova morala žal še nekaj časa počakat. Čeprav priznam, me je že zamikalo, da bi ga najraje močno stisnila k sebi in ga podojila.

David je intenzivni že tako dolgo, da sva z Markom vmes v čakalnici dobila že nove prijatelje. Skupinsko brskamo po telefonih, pijemo kavice in večkrat tudi kako pametno rečemo… ponavadi so osrednja tema pogovora kdo drug kot naši pogumni otročki. Tudi Mila, ki pridno obiskuje svojega bratca, je že omrežila nekaj mimoidočih med. sester, zdravnic in mladih mamic v čakalnici. Gal ? pa večkrat raje počaka doma. Na obisk k Davidu itak zaradi preventive ne sme. Vse ribe v akvariju čakalnice je tako ali tako že preštel in poslikal. Ta čas obiska zato izkoristi za učenje/ risanje in veselo kravžljanje domišljije.

In kaj na vse to pravi princeska Mila?

Mila ? se vedno bolj zanima za svet v katerem je doma. Ne uideš ji iz pogleda, ko si živopisanih barv ali na široko nasmejan. Če si mama, ati ali Gal, te sprejme s širokim nasmeškom. Obožuje svoje nove plišasto-kosmate prijatelje. Še posebno kravo, ki sem jo zadnjič prešvercala iz rodnega doma na Dolenjskem. Rada posluša pravljice in brunda zraven, ko pojemo pesmice. Zvečer, ko je ura za spanje… pa je še vedno najbolj IN Šifrerjeva Uspavanka za Milo (Davida), po naše. Tudi David jo je rad poslušal.

Te dni sva z Markom odkrila čudežni svet nosilke, ki je bila do sedaj le parkrat v uporabi. Oba je že pošteno bolel križ in to z nosilko je bila odlična ideja. Včeraj sva se zbudila v bolečinah, kot da bi naju nekdo ponoči neslišno nalomil. Aaaaavč! :/ Trenutno imava sicer samo enega dojenčka doma, a se ta velika punca precej rada nosi okoli. In to tako pogosto + pokončno, da se človek na to nikakor ne more navadit 🙂 Poleg tega ji je za najin križ prav malo mar.

Ti pravim… Nujno je bilo treba ukrepat!

Imam občutek, da dan, ko prideva z Milo k Davidu ni daleč. Po malem se že pripravljam na to, da me v kratkem nekaj časa ne bo doma. No, upam tudi na to, da na oddelku ne bomo predolgo. Saj jim je jasno, da bi mi radi šli kmalu domov, ane? 🙂

? VESEL in ZADOVOLJEN dan žena, drage moje! 🙂

Lahko si prebereš še zgodbo o tem kako sta dvojčka prišla na svet, kako je potekal dan operacije ali pokukaš v arhiv mojega bloga ?

Vse fotografije na tem blogu so last ljubezniva.com in jih ni dovoljeno kopirati, reproducirati in uporabljati brez avtorjeve privolitve! Hvala za razumevanje 🙂