Pričelo se je konec preteklega tedna, ko je Mila zakuhala z visoko vročino. Ker je bila še vedno dobre volje in je jedla kot ponavadi, sva le ostali doma (v vrtec je šel samo David) in se igrali, počeli tisto kar si je želela. V glavnem sva kuhali v njeni mini kuhinji in se igrali z dojenčki. Privoščili sva si dolg opoldanski spanec, (ki je bil briljanten vrhunec dneva) in v miru sem spila vsaj eno kavo, skuhala kosilo, pa zložila en ogromen kup perila. Tole dopoldne je bilo res sproščeno, enkratno, če le ne bi bila Mila bolna.
Popoldne je vročina zopet narasla do 40stC. Da bi tako stanje povzročilo izraščanje zob, sem že odpisala, ker je bila vročina res previsoka za to. Kuhalo se je nekaj drugega… Noč je bila naporna, prav tako jutro, ko sem pri previjanju ugotovila, da imata oba na telesu izpuščaj. Mila jih je imela par v skupinicah. Vsi so bili rdečkasti, nekateri kot nekakšni mehurčki polni vode. Malo okoli dimelj in malo po rokah. David pa le enega drobnega na prsih. Takoj sem pomislila: “Dvojčka imata (končno – zakaj končno!? raje zdaj, kot čez dva meseca na morju) koze”.
Sem že držala telefon in sporočala v vrtec kakšno je stanje.
“Vem da je veliko staršev, ki v vrtec ne sporoča zakaj otroka danes v varstvo ne bo. Ampak to ni najbolj pravilno, sporočanje bolezni bi morali jemati kot starševsko dolžnost in vedno sporočiti. Posebno še takrat, ko gre za (virusno, bakterijsko) nalezljivo bolezen.
Če ste sami bolni, verjetno v službo sporočite, da ste zboleli, mar ne!? No, enako je tudi z otroci in vrtcem.”
Naslednji dan smo se odšli pokazat k pediatrinji, ki pa je že po mojem opisu po telefonu pravilno domnevala, da niso koze, ampak
bolezen dlani, podplatov in ust.
Nekaj podobnega smo že imeli lansko poletje, a nisem povsem prepričana če gre za isto okužbo. Na pogled so simptomi podobni, a odkar imam Davida (ki je staknil že celo paleto virusnih okužb) še v praksi spoznavam kar smo se učili na faksu – da ne obstajajo le vodene koze, gripa… in pljučnica. Teh virusov je kot komarjev poleti.
Zdaj vsekakor še bolj pazimo na redno umivanje rok, razkuževanje. Ker bolezen povzroča virus in se prenaša kapljično, je bolje da se (vsaj dokler ne bodo vsi mehurčki suhi) ne družimo s prijatelji. Nosečnicami. Vseeno hodimo na sprehode, a ne na otroška igrišča. Dvojčkoma dodajam v hrano probiotike, dnevno obvezno spijeta vitamin D (zdaj imamo polenovkino olje namesto Waye) ker se izogibamo soncu, ki le še poslabša rdečico.
Velikokrat jima ponudim vodo, čaj. Kosilo večkrat bolj razmažeta po pladnjih, kot pa da bi se najedla, zato jima večkrat ponudim še vmesne prigrizke – sadje – najraje imata banane in jabolka, tu in tam kakšno jagodo, češnjo, žitne ploščice, oreščke. Zdaj ko je vroče se (vsi trije) ne morejo najesti jogurta 🙂
Dvojčka oblačim v ohlapna oblačila. Če so izpuščaji res grdi za videt, je pozitivno vsaj to, da nič ne srbijo.
- Dokler bosta dvojčka neješča, slabo razpoložena, bolna, z vročino… in zato neprimerna za vrtec – bom koristila nego in ostala z njima doma.
- Dokler bodo izpuščaji povsod po telesu – bom z njima doma.
- Čeprav sem se zelo veselila prihajočih projektov, ki jih le prestavljam… in sem z maili, sporočili na Facebooku, Instagramu, objavami… v megalomanskem zaostanku, bom še naprej stiskala te male rokice in jima brala knjigice doma.
- Čeprav v tem času ne delam praktično nič drugega kot le skrbim za njiju – bom z njima dokler me potrebujeta, doma.
- In čeprav sem na negi že hmmm… desetič, ne vem več, morda petnajstič to leto, bom tako kot tokrat tudi naslednjič z njima doma.
Tisti, ki nas imajo radi, nas razumejo.
Razumejo tudi, da bolan otrok še bolj potrebuje nego in ljubezen, ki mu jo lahko najbolj ljubeče nudita starša.
“Jasno, da se veliko staršev znajde v stiski, ko otrok zboli. V službi čaka gora dela, poleg tega pa še babice ni doma.
Vem, res je kriza. Ampak…
zavedati se moramo, da lahko bolan otrok v vrtcu povzroči širjenje virusa. In takrat več ne bosta bolna le dva, ampak jih bo na ducat. In čez dva tedna, ko se bo stanje v tej skupinici umirilo, bo v drugi izbruhnila nova okužba.
Bolan otrok naj zato ostane doma!”
***
Prilagam smernice NIJZ, ki prikazujejo ravno to, kdaj je otrok po preboleli bolezni zopet primeren za v vrtec. Oblikovali so jih na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja. Z njimi se lažje orientiramo. Vsekakor pa se o tem, ali je otrok zdrav, posvetujte tudi s pediatrom, ki mu zaupate.
Do naslednjič,
vaša Ljubezniva
