Naša pediatrinja pravi, da vročina sama po sebi v večini primerov ni nevarna in smo starši pogosto pretirano zaskrbljeni zaradi nje. Menda je ravno povišana telesna temperatura najpogostejši vzrok, da starši otroke pripeljemo k zdravniku. Zdravniško pomoč poiščemo, ker smo prepričani, da vročina otroka ogroža. Veste, da so sredstva za nižanje telesne temperature najpogosteje predpisana skupina zdravil v otroškem obdobju?
Zakaj pride do povišane telesne temperature in kako pravilno ukrepamo, ko otrok dobi vročino, si lahko preberete v naslednjih vrsticah.
Naša zgodba
Včeraj, med večernim dojenjem, ko sva se z Milo stiskali ena ob drugo, sem začutila, kako postaja precej vroča. Ponavadi imam precej mrzle roke, zato sem Marka prosila naj jo potipa še on, da preveriva, če imam slučajno napačen občutek. Pa se nisem motila! Termometer (končno smo kupili digitalnega in je res super zadeva!) odmeri 38,9 °C. V naslednjih urah je temperatura le še naraščala… zadnja meritev je kazala 39,8 °C. A, tukaj je torej razlog, da Mila danes ni jedla prav veliko.
“Čeprav zdaj (pri drugem in tretjem otroku) že vem, da povišana telesna temperatura ni nič drugega, kot povsem naraven odziv obrambnega mehanizma, (po večini) na virusna obolenja,
se vsakokrat, ko blazno narašča, za trenutek v strahu izgubim.”
Danes je doma neverjetno tiho. Medtem ko misli prelivam na ekran, slišim le zvok tipkovnice. Tu sva le jaz in ona, moja mala Mila. Najini trije fantje so odšli na lepše. Midve pa sva ostali v varnem zavetju doma, ker se Mila še vedno ne počuti najbolje, čeprav tega ne opaziš kar tako. Energije ima precej, je dobre volje, skaklja okoli in čeblja, kot običajno. Edini moteči dejavnik je ta nesrečna vročina, ki se nepričakovano pojavi in nekateri simptomi, ki sodijo poleg (slab apetit, rdeča lica, občasna slabost, zelo mehko in čudno dišeče blato… ?
Hrana ji že od včeraj ne diši. Vsemu kar ji ponudim, namrši obraz in obrne glavico vstran. V današnjem dnevu je spila le kozarček čaja in nekaj požirkov vode, pojedla nekaj žlic kosila in jabolčnega kompota. Še največ tekočine in hranil je dobila z dojenjem. V takšnih primerih, ko ji ni do druge hrane, sem neskončno hvaležna, da jo pri 14,5 mesecih še vedno dojim. Spala je nekoliko manj kot ponavadi in do večera, ko sva se odpravili spat, je vročina še nekajkrat narasla krepko čez 40°C.
Pri najstarejšem Galu, sem v takšni situaciji takoj posegla po Calpolu (za zniževanje vročine) in klicala pediatrinjo, da prihajam na pregled! Cela panika! Ampak zakaj?
Z vročino se starši srečamo precej pogosto,
zato je dobro vedeti kaj več kot le to, da vročino pač zbijamo.
Pred časom sem se srečala s knjižico z naslovom “Moj otrok ima vročino”. V njej avtorica, prim. Rasta Rakar Radešček, dr. med., spec. pediatrije, piše tudi o tem kaj vročino povzroča in svetuje, kako najbolje poskrbimo za svojega otroka, ko je vročičen.
Poznate knjižico?
Kako ukrepamo, ko otrok dobi vročino? (povzetek iz knjižice MOIV)
Telesno temperaturo moramo meriti v mirovanju, vsaj dve uri po jedi, med tem otrok ne sme piti toplih pijač. Pri majhnem otroku lahko na povišanje temperature vpliva tudi visoka temperatura v okolju. Normalne vrednosti temperature izmerjene pod pazduho, se gibljejo med 36,2 in 37,2 °C. O vročini govorimo tedaj, ko telesna temperatura, merjena pod pazduho, preseže 37,2 °C, merjena v ušesu 37,5 °C in merjena v ritki (pogosto pri dojenčku, majhnem otroku) 38 °C.
V otroškem obdobju je uravnavanje telesne temperature nestabilno (mlajši je otrok, bolj je nestabilno). Novorojenček in majhen dojenček do 3. meseca starosti je lahko zelo resno bolan ob normalni telesni temperaturi, otrok v starosti dveh do petih let, pa ima vročino 40 °C že ob običajni virusni prehladni bolezni. Šele po 8. letu starosti je opaziti podoben temperaturni odgovor kot pri odraslem človeku.Vročina je za organizem redko nevarna, razen v primeru, ko ob vročini napačno ukrepamo (recimo dehidracija, pretopla oblačila, okolje…). V organizmu so namreč tudi varovalni mehanizmi, ki telo varujejo pred previsokim dvigom telesne temperature. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s problemom vročine pri otroku, so mnenja, da sicer zdravi otroci brez škode prenesejo tudi zelo visoko povišanje temperature, 40 – 41 °C.Ob zvišani telesni temperaturi se močno zavre razmnoževanje bolezenskih klic, zmanjša se tudi njihova strupenost. Vročina hkrati okrepi delovanje imunskega sistema. To je posebno pomembno pri virusnih obolenjih, kjer nimamo učinkovitih zdravil.
Opazujemo obnašanje otroka, njegovo dejavnost, tek, motnje spanja, dihanja, morebiten kašelj, bruhanje in odvajanje, saj moramo znati ločiti, kdaj je ob vročini prizadet in kdaj ne. Če se vam zdi, da je otrok resno bolan, potem z obiskom zdravnika ne odlašamo. Običajno pa ne znižujemo vročine do 38 °C ali celo do 39 °C, merjeno pod pazduho, če bolnik pri tem nima posebnih težav.
Splošni ukrepi
Otrok z vročino potrebuje več tekočine, zaradi presnovnih sprememb in morebitnega znojenja. Izsušitev telesa dodatno zviša telesno temperaturo. Pijača naj bo ogreta na sobno temperaturo. Pije naj po lastni izbiri. Lahko manj sladek sok, vodo, čaj, iztisnjen sok, itd.
Oblačila naj bodo lahka, iz naravnih materialov, ki so zračni in dobro vpijajo vlago.
Temperatura bivalnega prostora naj bo med 20-22 °C. Pokrivamo ga le z lahko bombažno odejo, da bo lažje oddal odvečno toploto.
Naravne metode
Namakanje v mlačne kopeli s temperaturo 36-37 °C, ki jo postopoma ohlajamo z dodajanjem hladne vode, dokler ne dosežemo temperature med 29 in 34 °C. Namakanje traja le nekaj minut, zatem pa otroka dobro obrišemo in oblečemo v sveže perilo.
Otroka slečemo in zavijemo v rjuho, ki smo jo prej namočili v mlačno vodo ter jo oželi. Čez ovitek ga pokrijemo s suho rjuho in počakamo, da nekaj minut. Postopek lahko ponovimo 2-3 krat, nato otroka dobro obrišemo, oblečemo in položimo v posteljo.
Prebrišemo ga lahko z mlačno krpo ali gobo. Voda v kateri namakamo krpo naj ima med 29 in 32 °C. Obkladke lahko dajemo na čelo in noge. Večkrat ponovimo, ga obrišemo in oblečenega položimo v posteljo.
Za zniževanje telesne temperature lahko uporabimo tudi zdravila – antipiretike. Največkrat je v takšnih zdravilih prisotna učinkovina paracetamol. Menda ima najmanj škodljivih učinkov ob pravilnem jemanju. Posebno previdni smo pri zdravljenju novorojenčka in dojenčka, starega do 3. mesece. Tem antipiretikov ne dajemo.
To je le kratek izsek iz besedila v knjižici.
*
V njej lahko preberete še mnoge zanimive in predvsem koristne informacije, ki vam bodo prihranile marsikatero skrb, v primeru, da vaš otrok zboli.
Jaz imam za vsak slučaj svojo vedno pri roki, shranjeno kar na telefonu.
Če svoje še nimate, vprašajte svojega pediatra (medicinsko sestro) kje jo lahko dobite
ali pa jo prenesete kar tu spodaj, na našem blogu ⤵
Milina vročina je po treh dneh pojavljanja, izginila kot kafra. Pojavil pa se je nov simptom – osip rdečih drobnih, na otip hrapavih pikic. Pričel se je po trebuščku, potem pa se je v istem dnevu razširil po celotnem telesu. Ta dan se ji je apetit počasi, za kak grižljaj povrnil. Pediatrinja je ugotovila, da gre za šesto otroško bolezen (nisem imela pojma da obstaja, sem pa že slišala za peto bolezen – poleg izpuščajev jima je skupno tudi to, da gre pri obeh za virusno obolenje).
– Otroci (sploh mlajši) so bolj nagnjeni k okužbam, ker njihov imunski sistem še ni dobro razvit –
Inkubacijska doba te akutne infekcijske bolezni je od 7 – 14 dni. Povzročitelj pa je virus – Herpes simplex tipa 6.
Če torej pri otroku opazite visoko vročino, ki traja (do) tri dni (otrok se v tem obdobju dobro počuti), za tem pa po telesu pojav takšnega rdečega izpuščaja (srbečice na srečo ni!), brez panike! Verjetno gre za šesto bolezen. Pediatrinja je svetovala naj otrok veliko počiva in pije. Dobra novica za sorojence je, da pojav izpuščaja oznanja konec kužnega obdobja. Po dveh dneh pa brez maž in drugih posegov izgine.
*
Menite, da je objava še za druge mame in atije uporabna? Potem jo prosim delite naprej!
