Že kot majhen mestni deklič sem v asfaltnih razpokah in bližnjih gozdovih iskala naravo. Nudila mi je pristen občutek živosti in svobode. Nikoli nisem z njo nespametno ravnala. Le občasno sem kako drobno bitje odnesla domov in ga za krajše druženje posvojila. Nabirala sem cvetlice, lovila polže, šuštarje, mravlje, paglavce, sadila rože, objemala drevesa, brazdala po lužah, poslušala, opazovala in… raziskovala.
Velikokrat sem že brala o tem, kako raziskovanje narave poleg urjenja čutov, vzpodbuja domišljijo in kreativnost. Kar je dobro vedeti, saj so vsi otroci že po naravi zelo radovedni. In kaj boljšega jim lahko ponudim(o), kot nabiranje izkušenj v naravi – česar šolski učbeniki ne omogočajo!?
Torej je brez posebnega razmišljanja logično, da s to ljubeznijo živim, jo gojim dalje in prenašam na svoje otroke. Gal jo je že v plenicah odkril in vzljubil. Dvojčka pa se tudi počasi plazita po njegovih stopinjah. Posebno za Davida bo to odlična terapija. In ker vseh nas pet komaj čaka proste dni, smo tudi pretekli sončni vikend baterije polnili v naravi. Tokrat pri domačih na Dolenjskem. A nazaj domov očitno nismo prišli sami. S seboj smo namreč pripeljali (vsaj) enega vsiljivca.
V ponedeljek dopoldne… za tem, ko sem že najmanj petič previla eno od ritk, je Galova ravnateljica po telefonu sporočila, da ima na roki klopa! Poslala ga je domov, ker v šoli takšnih primerov ne rešujejo. Brez težav sva se operacije takoj lotila. Odstranila sva celega. Bil je še v precej dobri kondiciji. Le izgledal je mršav, kot da se je nedolgo nazaj šele prisesal!? Morda pa le ni bil pripeljan iz Dolenjske ?
Živali imam srčno rada. Klopom (ušem in bolham) pa se še vedno raje na daleč izogibam.
Verjetno ti ni znano, da je klop starodavna pršica, še iz časa, ko so po Zemlji lomastili dinozavri. Na faksu pa so nas podučili, da klop poleg sesalcev, plazilcev in ptic zajeda tudi dvoživke – recimo takšne, kot je tale krastača.
Še nekaj klopnih obvestil
Ko si zunaj, oči na peclje
Pri nas biva 16 vrst klopov. Največ jih najdemo na vlažnem rastlinju – gozdnih obronkih, travnikih, parkih, sadovnjakih in vrtovih. Brez vlage se torej posušijo! Aktivni so od aprila do novembra, ko je temperatura med 5 in 7°C. Preostali del leta pa prezimijo v vrhnjih plasteh zemlje, drevesnih skorjah in listju.
Starodavni parazit
Pred hranjenjem nekaj časa pleza po gostitelju. Ko najde primerno mesto, rilček vbode v kožo in tvori posebno lepilo, ki nastaja nekaj dni. Dokler se to popolnoma ne strdi, klop ni prilepljen in ga je lažje izpuliti. Po pritrjanju sledi sesanje krvi. Klop lahko sesa od 3 do 10 dni. Med sesanjem (lahko) izloča toksine, anestetik in še neke druge snovi – anestetik je razlog, da vboda ne čutimo, opazimo le rdečino okoli vboda.
Učinkoviti prenašalci bolezni
Veliko klopov prenaša patogene mikroorganizme – lymska borelioza (povzroča jo bakterija iz skupine Borelia b.), virus klopnega meningoencefalitisa (obolenje osrednjega živčnega sistema – povzroča jo virus iz rodu Flavivirus), rikecij (citoplazemske gram negativne bakterije). Prenašajo več kot 100 različnih virusov. Nekatera obolenja zdravimo z antibiotiki, preostala pa preventivno preprečujejo določena cepljenja.
Klopi so odlični prenašalci
- saj se čvrsto oprimejo gostitelja,
- se hranijo počasi – mikroorganizmi imajo dovolj časa, da preidejo iz klopa na gostitelja,
- so dolgoživi,
- samica izlega veliko število jajčec in
- niso omejeni na enega gostitelja.
Klopa čimprej odstrani in ne maži z ničemer!
Primem ga čim bolj pri koži in ga nežno potegnem naravnost ven. Lahko uporabim pinceto. Pazim, da izvlečem celega. V primeru, da del ostane v koži, tudi tega odstranim. Če ostane notri, ga običajno koža čez nekaj dni sama izloči. Klopa ne mažem z oljem, slino ali drugimi snovmi – s tem se zaduši in lahko še dodatno v kožo izbrizga (možno okuženo) slino. Mesto klopa na koncu temeljito razkužim.
Najbolje je uporabljati zaščitna sredstva in oblačiti lahka oblačila, ki pokrijejo večji del telesa. Ko se vrnemo iz narave domov, pa obvezno temeljito večkrat pregledamo sebe in otroke – po glavi, rokah, nogah, zadaj za ušesi.
Pa srečno! ❤
Vir: Logar L. 1999. Parazitologija v medicini. 1. izd. Ljubljana, DZS: 217 str.; Majer T. 2008. Pojavljanje klopov in njihov razvoj v gnezdih breguljke. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubjani, Biotehniška fakulteta; http://www.kclj.si/dokumenti/Klopi_besedilo_NIJZ.pdf
