Dvojčka sta stara dve leti in pol in še nič ne kažeta posebnega zanimanja za tisto školjko v kopalnici s pokrovom. V bistvu je od tega kompleta še najbolj zanimiv pokrov, ker se počasi sam spušča in še pred njim, voda v školjki – ki pa seveda ni namenjena umivanju rok, kot smo nazadnje ugotovili, ane, David!? In kahlica? Kahlica…
Če se sprašujete kdo so te razkuštrane urbane šerpe, ki v trenirki kot mesečniki, brezglavo tekajo okoli vrtcev po naseljih, vam povem, da so skrbi odveč. S(m)o le starši, ki svoje otroke v prvem tednu uvajamo v vrtec. Poskušajte se vživeti v to kar vidite, bodite prijazni in strpni, ni nam lahko. Najbolj emocionalno sem doživela prvi vrtčevski dan. Takrat…
Naj se ti predstavim… ta z dvemi čopki na glavi, sem jaz, Mila. In tale fantek, ki gleda kokoške v knjigi, je moj, štiri minute mlajši bratec Dadit. Štejeva enaindvajset mesecev. Midva sva dvojčka. Morda tega res ne opaziš na prvi pogled (mami pravi, razen barve las :)), ampak meni so rekli, da niso vsi dvojčki videti povsem enaki. Sploh…
Pomislite, imate dvojčke (ok, če se vam zdi to prehudo, si zamislite vsaj dva mlajša otročka :)). Pa zdaj vaš voziček, s katerim večino časa peljete dva dojenčka (otročka) hkrati. Kako si ga predstavljate? Ima dva sedeža, to že. Ampak kako sta nameščena sedeža? Vzporedno, torej eden ob drugem ali zaporedno, eden za drugim? Ne boste verjeli, v dveh letih…
Ura kaže tri zjutraj in jaz še vedno zibljem Davida v naročju. Revež ni mogel spat, premetaval se je po postelji in ker dolgo ni sam zaspal, sem ga odnesla iz spalnice. Ati in Mila sta smrčala vsak na svojem koncu postelje in noben od njiju ni opazil nočne budnice. Nos ima povsem zabit, iz njega se cedijo drobne svečke.…
Za prvomajske počitnice so Instagram preplavile noro lepe dopustniške fotke. Vsak večer se mi je že bledlo od “skrolanja” po telefonu. Priznam, nisem mogla nehat “lajkat” vse po vrsti. Če me spomin ne vara, sem v morju nazadnje plavala (bolje rečeno plutala) dve sezoni nazaj, z dvojčkoma v trebuhu. Tako da morje že pošteno pogrešam. Z Markom sva imela že…
V petek sploh ni bilo treba preverjati vremenske napovedi, ker je navdušenje naših otrok izdalo, da zunaj sneži! Lansko zimo smo se sankali v Tivoliju in še za tovorjenje do tja porabili kako uro, letos pa imamo za zimske spuste in druge vragolije na voljo več hribčkov le nekaj korakov od doma. Že stokrat sem rekla, pa bom še enkrat:…
Iz našega gnezda je že (malo več kot) leto dni slišati ljubek, nežen smeh, občasen jok in veselje… Kakorkoli obrnem, mi ni najbolj jasno, da smo že kar tu. Leto dni je zletelo mimo mene. Dobesedno. Upam si trditi, da vse mame ob prvem rojstnem dnevu čutimo podobno. Tako smo zaposlene z materinstvom, da občutek za čas v tem letu…
Trimčkamo (se plazimo) k novim zmagam naproti. Vztrajno, korak za korakom. Kako lepo je življenje z njima. Hvaležna sem, da sem njuna… mama. ❤ Hvala vsem, ki ste se spomnili na njun poseben dan in jima zaželeli vse najlepše! David se vam prešerno smeji, Mila pošilja poljubčke, jaz pa pravim… Iz srca, hvala!
Na prvem pregledu pri pediatrinji (pri enem mesecu starosti) sta Mila in David dobila kapljice Plivit D3. V pričetku jemanja (3kapljice/dan) sta bila zdrava in dobrovoljna. V tem obdobju sem oba samo dojila. Odvajala sta redno, vsak dan. Po nekaj tednih jemanja (pri starosti dveh mesecev), pa se je pri obeh pokazala sprememba v razpoloženju (občasna sitnost, jok, napenjanje…). Vmes…