Pet metod, s katerimi sem premagala “sušna” obdobja dojenja

Veliko se pogovarjam z mamicami… Vsaka od nas kdaj potoži, kako je imela nekaj težav pri dojenju. O tem, kako se v nekem obdobju zmanjša količina mleka. Ali pa so težave pri samem pristavljanju, dojenček dojke ne želi, borimo se z bolečima bradavicama… Seznam je dolg. In v tem obdobju težav, ko je naš materinski čut že tako načet, se vedno najde tu nekdo tretji, ki nas ne razume. In namesto, da bi nam nudil podporo, takoj naznani, da bo potrebno dodajat po flaški.

“Raje skuhaj kosilo, operi perilo in nehaj govoriti o adaptiranem mleku!

Jaz pa se bom posvetila dojenčku, ker sem se odločila, da bom dojila.”

Sama menim, da so takšni nasveti največja napaka! In od tu dalje, je pot k dojenju, če so težave že prisotne, za mamo še bolj naporna. Po porodu dvojčkov bi še sama skoraj tem “pametnim” nasvetom klonila, ko je mleko prvič izostalo. Seveda, dvojčka sta bila lačna, jaz pa obupana, ker nisem našla rešitve kako naprej. Na srečo sem imela ob sebi čudovito babico, ki mi je dala nekaj dobrih nasvetov, s katerimi sem (prvič, drugič… in petnajstič…) premostila to »sušno« obdobje. Izkazalo se je, da sem lahko pri dojenju še vedno uspešna in hkrati zadovoljna, pomirjena (kar se seveda pomembno odraža na počutju dojenčka) brez dodatka v flaški. Naj povem, da sem vsejedka, nikoli nisem bila na nobeni od diet. Poskušam se prehranjevati tako, kot odgovarja mojemu organizmu in to kar se da sezonsko in zdravo. Pretirano grešim le s čokolado (ta pa mi žal, najbolj zapaše zvečer, ko me nihče ne opazuje 🙂 zavedam se, da to večerno sladkanje ni zdravo, zato sem od novembra na misiji, da bom to razvado odpravila (kmalu povem kaj več :)).

Kljub temu, da hčerko dojim že 23. mesec, je bilo teh »sušnih« obdobij kar precej. Ste jih opazile tudi ve? Pojavila so se ob preskoku rasti dojenčka (1.m, 3.m in 6.m) in občasno, ko sem bila psihično obremenjena, predvsem z zdravjem našega malega Davida. A sem tudi ta obdobja s pozitivno energijo, podporo partnerja in sproščanjem nekako premostila.

Kako sem vsakokrat našla način, da je dojenje zopet steklo? Kaj sem počela?

1) Dojenje predstavlja dojenčku bistveno več kot le zadovoljitev lakote in žeje – predstavlja mu nadomestno popkovino v svetu izven maternice. Odzivanje mamice na njegove potrebe dojenčku omogoči, da se razvija v zaupljivega malčka. Koristi dojenja so danes dobro poznane, zato mame vsaj tistih prvih šest mesece, stremimo k dojenju. Mame, ki uspešno dojijo pravijo, da brez pristavljanja ne gre. In lahko se povsem strinjam z njimi, tudi meni je to najbolj pomagalo. Morda poznate ta ljubek izraz, ki se je prijel med doječkami… Gnezdenje. Gre za »cartanje«, pri katerem se mamica povsem posveti dojenčku in vso energijo usmeri v dojenje. To obdobje gnezdenja lahko traja več dni, celo več tednov… Mamica v tem času potrebuje seveda nekaj dodatne vzpodbude in pomoči, a je res vredno! Sama sem s to metodo rešila veliko kriznih dni. Ne pozabimo še na udoben položaj pri dojenju. Če sedimo, lahko naročje podložimo z navadnimi blazinami, uporabimo morda blazino za dojenje ali pa dojimo brez nje. Pomembno je, da se počutimo sproščeno.

2) Spremenila sem nekaj ključnih stvari pri prehranjevanju. V svoj jedilnik sem vnesla več občasnih obrokov (med pet in šest), bogatih s kalorijami živil, ki vzpodbujajo laktacijo. Pravimo jim laktogena živila: prosena kaša, ovsena kaša, sezam, špinača, mandlji, čičerika, rjavi riž, idr. Čez dan sem spila še več vode ali čaja (janež, komarček, kumina). Doječa mama naj bi zaradi povečanih potreb, zaužila cca. 500 kkal dnevno več, kot običajno. Vsa ta živila, ki sem jih omenila, je povsem enostavno pripraviti. V prihodnje pripravim katerega od mojih receptov in objavim en #sneakpeek 🙂 Kaj pravite?

3) Večkrat dnevno sem počivala, medtem ko sta se dvojčka zaigrala. Takrat sem namesto pospravljanja raje izbrala odmor. Time out, zase. Četudi je trajalo vsega 15 minut, je koristilo bolje kot šalica kave 🙂 V tem času počitka sem spila svoj napitek (čaj, vodo) in se zraven sproščala. Telefon je ostal na omarici, ostali smo le jaz in onadva. Seveda ne v tišini 🙂

4) Ko sem utegnila sem se dlje časa tuširala s toplim tušem, posebno v predelu prsi. Kdaj sem si okoli prsi ovila šal, da me je grelo. Če sem bila sproščena in zadovoljna, me je kmalu po tem pričelo ščemeti v prsih, kar je bil tisti znak, da mleko zopet nastaja. Včasih pa je pomagala masaža.

5) Pri dojenju se lahko zaplete tudi, če je mleka v dojkah preveč. Dojenček se zato ne more pravilno pristaviti in od lakote joka. Takrat je najbolje nežno pomasirati dojki (primemo s palcem zgoraj in ostalimi prsti spodaj; drsimo, stiskamo od telesa prosti bradavici) in ven iztisniti višek mleka, dokler pritisk v njej ne popusti. Črpanje mleka z električno črpalko, ko so dojke povsem prazne, po mojih izkušnjah odsvetujem. Lahko poskusimo z ročno črpalko, a v primeru, da po petih minutah nežne masaže in stiskanja črpalke mleko ne priteče, prenehamo. Res ni potrebe po tem, da bi nas bolelo. O uporabi električne in ročne črpalke sem pisala tukaj.

Upam, da vam bodo moje izkušnje v pomoč. V kolikor vas še kaj zanima, mi lahko napišete komentar, sporočilo. Vedno sem vesela vašega odziva. Za pomoč pri dojenju se lahko obrnete še na La Leche League ali pa Srčna.

Mamica, verjamem vate in vem, da ti bo tudi pri dojenju uspelo! <3 Ne pozabi… s pozitivnim razmišljanjem in dobro voljo lahko dosežemo veliko!

Klik na Facebook in Instagram