Zadnji mesec je tako naporen, da pozabljam še več kot ponavadi. Perila ne dohajam, posode tudi ne… česar koli se lotim, ostane nedotaknjeno in se kar samo preloži na jutri. Poskušam si organizirati delo, seznam za objave se daljša, v glavi roji nešteto idej za nove projekte… Meni pa zmanjkuje časa, da vse to realiziram. Hkrati iščem službo, pa nisem ravno uspešna. Delno zaradi pomanjkanja časa, delno pa zato, ker imam tri otroke. V bistvu sta glavni “problem” dva majhna, v vrtcu. Od tega eden, ki ga je sistem uvrstil med tiste s posebnimi potrebami. Moje mesečne obveznosti, ki spadajo tu zraven, pa delodajalcem (ja, takole imamo!) niso ravno po godu. Začaran krog, ki ga ne maram. Nič kaj vzpodbudno za povsem opravilno, delovno mamo, se vam ne zdi!? Prej zametek za obupavanje in ne motivacijo za naprej. ampak pustimo zdaj to…
Bolj sem naveličana teh bolezni, ki jih dvojčka nosita iz vrtca domov. Res zna bit naporno. Spet sta bolna in z menoj doma, zato sem zopet le 100/uro aktivna mama. Drugo ni več pomembno, razen ta dva mala čmrlja. Da jima bo kmalu bolje in bosta spet razposajena kot ponavadi. Ko je v petek dopoldne zazvonil telefon, sem isti trenutek (nimam pojma zakaj ravno tu) v črevesju začutila, da prihaja klic iz Davidove skupinice v vrtcu. Izdala ga je slaba volja in nesrečna driska… Prav res se ne čudim mamam, ki se sprašujejo ali naj sploh še peljejo otroka v vrtec, ko pa je ves čas samo bolan, ali naj ga raje varuje babica?
Še sama imam pomisleke, kaj bi bilo bolje? Ampak ali lahko babica nudi otroku toliko aktivnosti, kot jih ponuja vrtec? Doma jih niti pol toliko nismo sposobni izvajati, pa če bi bila babi povsem fit, zdrava kot riba in polna idej, entuziazma. In kaj če bi ju babi še bolj razvajala? Kaj če ne bi bilo reda? Kaj pa druženje z vrstniki, socializacija? David se je v teh nekaj tednih vrtca res ogromno naučil. Prvič po mnogih poskusih doma, ga vidim v igralnici, ko pridem, kako sam sedi za mizico in je (koliko poje zdaj sploh ni važno) kosilo z žlico 😮 Da o Milinih novih veščinah in samostojnosti sploh ne govorim…
Zavedam se teh plusov, ki jih vrtec mojim otrokom ponuja, a si ne morem pomagat. Tile virusi in vnetja mi gredo res že pošteno “na jetra”!
Raje imam da smo zdravi in do onemoglosti redimo le ljubezen.
Moje mnenje je, da je za socializacijo otroka vrtec super! Tudi jaz sem spomladi obupovala, hčerka je bila ob vstopu v vrtec 4m skoz bolna… zdaj je pa, trkam, kar skoz zdrava! Saj bo, samo zdržite to zoprno obdobje!! O delodajalcih pa ne bom niti zgubljala besed ?