Še v sanjah si nisem predstavljala, da bo tako hitro prišlo to obdobje v življenju, ko bom kot mama na meji – povsem izgubljene. Nikoli še nisem bila tako nesigurna vase – ali sploh še kaj pri vzgoji delam prav? Če sem še pred leti menjavala njegove pleničke in mu brala knjige, z njim tovorila bagre, se lovila po igrišču…
Listnato testo je po mojem “life-saver” vsake mame. Ker lahko iz njega v pol ure – tistega dela, ko se v pečici samo peče ne štejem zraven 🙂 – pripravim okusen (in zdrav) obrok, poleg tega pa lahko v hladilniku oz. zamrzovalniku na svoj moment počaka tudi tedne, mesece (zamrznjeno). Iz njega je enostavno pripraviti tako sladke kot slane jedi.…
Prve misli, ki so mi šinile skozi glavo, ko sem izvedela za Downov sindrom, so bile trdno prepričane, da so se zmotili. Ne more biti drugače! Pa saj je prav takšen kot Mila. Ima vse kar ima ona. Noge, roke, ušesa, zaspano odpira oči, se doji… ljubek je. Dobro, seveda se od nje tudi razlikuje, saj je vendar fantek. Ampak…
Hiter tempo, v katerem pod prisilo “drvimo” zadnje desetletje, ni ravno hvaležen opomnik kvalitetam (prioritetam) življenja. Živimo v naglici, pozabljamo na veliko, tudi nase. Nemir je stalnica… Kam je izginil tisti nagon za gibanje na prostem, ki je bilo v otroštvu nekaj povsem naravnega, vsakdanjega? In zdravi, domači obroki – kdaj smo se lahko v miru posvetili le hrani in…
Dvojčka sta stara dve leti in pol in še nič ne kažeta posebnega zanimanja za tisto školjko v kopalnici s pokrovom. V bistvu je od tega kompleta še najbolj zanimiv pokrov, ker se počasi sam spušča in še pred njim, voda v školjki – ki pa seveda ni namenjena umivanju rok, kot smo nazadnje ugotovili, ane, David!? In kahlica? Kahlica…
Pri nas doma nismo striktno proti sladkorju. Sladkarije večinoma res da shranjujemo na najvišji polici in za žejo pijemo pretežno vodo ali z medom, citrusi sladkan čaj. Kljub tem razmeroma zdravim navadam pa se, normalno, kdaj pregrešimo. Običajno s čokolado ali piškoti. Tole zadnje imamo vsi najraje, a če nam jih zmanjka ravno v nedeljo, ko so pri nas trgovine…
Praktično celo zimo smo se borili z angino, vnetimi ušesi, vmes smo kje pobrali še kakšno virozo, pa pljučnico… Pri večih otrocih (mi imamo tri) so takšna obdobja še bolj naporna in jih mame preživljamo večinoma stoje. Meni takrat v oporo zvesto ob strani stoji moja najboljša prijateljica, prava turška kava in kakšna spevna melodija – v tem primeru sigurno…
Na preteklem zimskem oddihu, v osrčju Pohorja, se mi je prvič v dveh letih življenja s posebnim otrokom zgodilo ravno tisto, zaradi česar bi pred leti verjetno jokala in se spraševala »zakaj jaz, zakaj meni!?« V jedilnici hotela David nekako ni našel pravega položaja za mizo v lesenem stolčku na katerega ni navajen. V prostoru je bilo precej svetlo in…
Groza, gostje prihajajo na sobotno zabavo. Štejem. Prstov na rokah mi je zmanjkalo, tako veliko jih bo. Jaz pa spet brez idej kaj pripravit, da bo preglasilo glasno kruljenje, ki se navadno prične tam okoli šeste, po kavi in tortici, ko je ravno čas za večerjo. Takole sem se tresla na dan praznovanja svojega rojstnega dne, čeprav bi bilo bolj…
Za vse mame, ki živimo v prepričanju, da je odstavljanje nočna mora in mislimo, ker smo utrujene, kot sem bila jaz, da tega ne bomo nikoli zmogle. Pričelo se je tistega dne, ko sva z Davidom (njenim bratcem dvojčkom) ostala v bolnišnici, ker je iz nedolžne viroze zbolel še za pljučnico. Z babico, pri kateri se je Mila ta čas…