Če ste še doma in ležite na kavču, namesto na peščeni plaži pod palmo, je verjetno v teh poletnih dneh pred vami še ta manj ljubi del – pakiranja kufrov. Sem sodi tudi urejanje osebnih dokumentov in naročanja evropske kartice za tujino, za katero svetujejo na ZZZS, da jo naročimo vsaj 4 dni pred odhodom. Mi smo sem klikali ravno…
Sedim na kavču v dnevni sobi in razmišljam… Sicer ne o tem, kako okusen zajtrk sem si danes pripravila, ker sem ga še prehitro pojedla (odkar dojim sem non stop lačna). Ampak o tem, kako je mogoče da se moj računalnik sploh več ne poveže z netom!? Pa o tem… kakšna tišina je doma, ker sta dvojčka na tole torkovo…
Odkar sem mama, še veliko bolj stremim k zdravem načinu življenja. Pomembno mi je, da se veliko gibamo na svežem zraku, jemo sezonsko (ker živimo na vasi, po možnosti lokalno pridelano), pazim pri izbiri praškov za pranje perila… Posebno pozornost pa namenim tudi izbiri kozmetike, ki jo uporabljamo praktično vsak dan. Tu se poleg mil in šamponov, znajde tudi krema…
Zadnji mesec je tako naporen, da pozabljam še več kot ponavadi. Perila ne dohajam, posode tudi ne… česar koli se lotim, ostane nedotaknjeno in se kar samo preloži na jutri. Poskušam si organizirati delo, seznam za objave se daljša, v glavi roji nešteto idej za nove projekte… Meni pa zmanjkuje časa, da vse to realiziram. Hkrati iščem službo, pa nisem…
… zakaj sva zopet pristala v bolnišnici… in o vsem tistem, kar nisem vedela o noricah. Pri Davidu se je v septembru nekaj “kuhalo”. Odkar hodi v vrtec, sva že drugi, v bistu ne, tretji teden doma. Suh kašelj, pa vročina, nazadnje se jima je pridružil še nahod in nek čuden izpuščaj. V vsej svoji skromni (dvanajstletni) zgodovini spremljanja diagnoz…
Po tednu dni, ko je uvajanje v vrtec za Davida končno bolj gladko steklo, je že prvič manjkal (iz upravičenih razlogov, da ne bo kdo misli, da pri dobrem letu že vrtec »šprica« :)). Zopet se je obrnilo šest mesecev od njegove zadnje kontrole ščitničnih hormonov in testa na celiakijo, zato sva šla v Ljubljano. Skoraj sem se že nekako sprijaznila…
Ko jih takole skozi objektiv opazujem… kako skupaj med igro uživajo, se za trenutek izklopim in razmišljam… Neverjetno je, da smo že skoraj na koncu tako težko pričakovanih počitnic, ko pa so se komaj pričele!? Jutri bo zanje že drugačen dan od tistih sproščenih, ki smo jih živeli zadnja dva meseca. Oooh ta naša (zgodnja) jutra… ko so eden po…
Razmišljam kako čudoviti so trenutki materinstva… kakšno srečo imam, da v tem norem svetu nisem sama. Ravno danes, ko je moj najmlajši sine prvič rekel mama (jaaa, David vedno več čeblja ❤) je najstarejši Gal dopolnil 12 let. Dragi moj fant, s teboj sem spoznala kaj ženska občuti, ko postane mama. Nisem si predstavljala da bom kdaj tako ljubila. Ob…
Ne vem več kateri dan v tednu je bil, spomnim se le tega, da je šlo že celo dopoldne mimo… Spal je samo David. Mile spanec ni premamil, imela je le blazno željo, da mi pomaga. Pri vsem, tudi v kuhinji. Lonec je še vedno stal prazen na štedilniku, hitela sem sem in tja, vmes sestavljala jedilnik in nabirala sestavine.…
Ste kdaj razmišljali o tem, da živimo v družbi, ki je na eni strani tako zelo solidarna in strpna do ljudi, da stopi skupaj in zbere tisoče evrov za sorojake, ki jim je poplavilo domove in tiste, ki doma sploh nimajo… pa tudi takrat, ko gre za pomoč beguncem, romom in drugim manjšinam… Na drugi strani pa živimo v soseski…